SISTEMI TARO SIKLJOVIPE-STRUKTURA SIKLJOIBASI KO LOKALI,PROBLEMIJA THAJ POZITIVNO EGZAMPLIJA

„Stipendija ka azhutinol mange but o lundjaripe ko sikljovipe, a o mentori ka vazdol mage o magipe te po shukar sikljovav“, phenola jek taro sikavne kola lilje stipendija ko okviri taro projekti projekta „Ovde smo zajedno-Evropska podrška za inkluziju Roma“nishlija Ivan Alich sikavutno tari Mashinsko tehnikani alić-300x169sikavnutni „15 Maj“.

Foro Nish naje ole LAP basho Rroma taro kova eventualno shaj te finansirini e sikavutnen ko mashakrune sikavne numa studentija, a ni taro budžeti naje nijek stipendija basho rromano masharsikavni numa studenti, sebepi so o standardija but uche. Premali forutni Uredba sikavne taro mashkar sikavutne kola mangena te prijavinena pe basho stipendije mashkaro aver, valjani te ovol olen proseko ko siljovipe 4.50, te na len aver kreditija numa stipendije, thaj te em hari duj droma ko agorutne trin bersh lilje jek taro trin thana ko republikake numa mashkarmanushege takmichenja kola ko Kalnedari taro Ministreumi taro sikljovipe. Basho akala stipendije shaj te len than o studentija dji ko 26 bersh kola tane ko budžeti. Numa on da nashti te len avera stipendije thaj kreditija, a o proseko valjani te ovol upral o 9%. gradska-kuca-1024x576-300x169

Statistika sikavi kaj ko Nishi isi 33 fundone sikavutne. O ćhave taro rromano amalipe em but djana ko duj sikavutne kolenge teritorijalno perena „ Vuk Karadjich“ thaj „Radoje Domanovich“. Ki fundoni sikavni „Vuk Karadjich! Dji ko 95% taro sikavne tane rromane ćhave so ko nesavo dikhipe akaja sukavutni kerela „segregirimi“ dji kaj ki fundoni sikavni „ Radoje Domanovich“ o procentija tane 70-30 ko korist taro na rromane ćhave. E Uredba taro 2005 bersh kolaja kerol pe shaipe te o ćhave shaj te ramosaren pe ano sikavutne premalo plo mangipe andja dji akava reso ki sikavutni „Vuk Karadjich“. Ako dikhelape akava shaipe so isi shaj te phenol pe kaj o narromane ćhave namerno na ramosaren pe ki akaja sikavutni, thaj akaja sikavutni odoleske segregirimi ako dikhena pe javer sikavutne.

Ko nisheske vrtichija hari than isi basho rromane ćhave. O ćhave taro 3,5 bersh dji 5,5 bersh anglosikavne siljovipaja ki sa e populacija dji ko 50 procentija, ano rromano amalipa 6%.

Sar phenol e sherutni tari Kancelarija nasho manushengo thaj minoretetijengo hakaj phenola kana o sikljovipe ko puchipe, alo dji o baro djaipe anglal. Ko lokalno zor kerena buti 181 pedagoshke asistentija kola pla buchaja anena dji ko po shukar reso taro rromane ćhave ko sikljovipe. Uzaro olengo podikeripe suzanako anglo sikavne khera ramosardo 1300 ćhave, so but importantno, ako dikholpe kaj po anglal na dindjape baro dikhipe basho sikljovipe, a sar reso sine baro gendo taro ćhave kola mukhena o sikljovipe.

O Afirmativne mere taro 2003,bersh kerdje te ko fakultetija thaj uche sikavne ramosardo 1.872 studentija thaj 3.438 sikavne thaj ka ovol sistemi te dokhol pe so ovol olencar dji ko agorishipe taro sikljovipe. Ko nakhle duj bersh dindjepe 1.025 stipendije basho rromane mashkarsikavne, sar te ovol olen motivacija te lundjaren o sikljovipe.

Sebepi taro akava projekti kova realizuindja Misija OEBS ki Srbija duj bersh, dindjape 1025 stipendije thaj ramosarde 1300 ćhav ko anglosikavne programija, 191 pedagoshko asistentija nakhlje po but modulija taro sikljovipe thaj sine obuka basho 208 mentorija.

„Programi taro mentorstvo taro 2016/17 bersh valjani te ljol akava Ministreumi, sar hem te dol o stipendije basho mashkasikavne“, phenola Angelina Skarep, taro Ministreumi taro sikljovipe.

Kana ko puchipa sar kerol pe buti ko afirmativna akcije, a okova soj nevo premalo nakhlo vakti te taro javer bersh angluno drom shaj ka djanol pe savo suksesi isi e sikavnen, ka ovol evidencija kobor ćhave ramosarde afirmativno akcijaja naklhle taro jek ki dujto klasa tari mashkaruni sokavni, phenola Suzana Paunovich sherutni tari Kancelarija basho manushengo thaj minoretetijengo hakaj.

Inkluzija tani proces kova sikavi kobor o ćhave khuvena ko amalipe, na samo ko sikljovipe numa ko avera da sfere taro djivdipe. Basho odova cilj, valjani podikeripe taro sa o sistemi thaj shukar buti mashkar peste.

„Te ovol intersektorsko buti ko lokali, lokalno zor valjani te kerol aktivno sa so shaj, a sa so nashti so po sig te anol dji odova. Adjahar o komune thaj o forija ki Srbija shaj te keren than basho sa o ćhave te len plo than ko sikljovipaske khera thaj amalipe“, phenela sherutni tari Kancelarija taro manushengo thaj minoretetijengo hakaj.

Hakaj ko sikljovipe fundono manushikano hakaj kova valjani te pheren pe sa avera hakaja. Manush kova djandlo, kaste isi djandipe, shaipe te kerol komunikacija, thaj te ko svako dive sikljol, shaj te ljol than ko amalikano amalikano djivdipe thaj te kerol po shukaripe ko ekonomijako, kulturako thaj politikano djaipe anglal taro amalipe ano kova djivdini thaj kerol buti.

Roma world

Projekat_Glas_Roma_u_lokalnim_zajednicama-disclaimer

Share on Facebook0Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn0Pin on Pinterest0

PROJEKTI

Stručni i profesionalni lokalni mediji

Projekat  ” ”Stručni i profesionalni lokalni mediji”  zasnovan je na potrebama koje su članice PU ”Lokal pres” / 48 lokalnih medija/ navele u svojoj redovnoj godišnjoj anketi kao svoje primarne potrebe za 2017. godinu. Podrazumeva realizaciju  2 tematske radionice. Projekat je utemeljen  na jačanju stručnih kapaciteta medijskih uposlenika i to lokalnih menadžera i novinara u […]

DETALJI O PROJEKTU
„Daj(e) se na znanje“ – medijska mreža za bolje obrazovanje Roma

Projekat „ „Daj(e) se na znanje“ – medijska mreža za bolje obrazovanje Roma,  usmeren je na povezivanje romskih i klasičnih lokalnih medija kako bi se slabosti jednih i drugih prevazišle u cilju unapređenja informisanja lokalne zajednice. U projekat je uključeno šest redakcija – četri medija, i dve romske redakcije koje funkcionišu u okviru udruženja, ali […]

DETALJI O PROJEKTU
Pravna pomoć članicama PU „Lokal pres”

U 2017. godini nastavlja se višegodišnji projekat Pravna pomoć članicama PU „Lokal pres” čiji je cilj da doprinese višem stepenu profesionalizma članica PU „Lokal pres” i putem primene novinarskog kodeksa doprinese boljem i kvalitetnijem informisanju građana u lokalnim zajednicama. Projekat je finansijski podržan od strane Civil Rights Defenders Tokom projekta  planirane su aktivnosti: Zastupanja članica […]

DETALJI O PROJEKTU