Rromani cikna:Djuvlja ki akcija

Prevencija taro anglovaktesko prandipa, arakhipa taro terne Rroma thaj Rromnja, manushikano hakaj, achavipe taro familijako nasilje tane nesave teme taro kola ko nakhle chon sine vakeripe ko kedinipe kova organizuindja amalipe tari Krushevac „Rromani cikna“. Olengri buti nashti kolaj te dikhe soske nut butiromani cikna 1 keren, savi buti te on keren phanlo premlo amalipa.

Amalipa „Rromani cikna“ ulo ko 2010 bersh ko inicijativa taro rromane thaj djuvljane aktivistikinje taro Krushevac. Taro odova dive dji avdive kerdje but projektija basho djuvlja thaj chaja sar tari rromani adjahar na rromani populacija.

Em ako „Rromani cikna“ maj anglal djuvljano amlipa, amare aktivnostija tane ko sa o bucha taro amaro amalipe. Chachipe, numa kaj ulavdi buti keraja premalo Rromnja odoleske so on ko amalipa duj droma diskriminishime sar djuvlja thaj sar minoriteti.

Djivlja thaj chaja tari rromani populacia but droma isi olen tikno statusi ko amalipa, anuma ko plo amalipa da soske o Rroma generalno ikeren e tradicija taro olakoro than ko kher thaj familija. Sebepi taro dova amari buti te kerol pe po shukar buti ko socijalno, ekonomijako, sastipasko thaj kulturako than e rromnjengo, phenela Snezhana Zhivkovich, aktivistkinja ko akava amalipa.

Ulavdo akcenti chivena ko po shukar than taro civilno sektori thah po shukar djuvljano rromano aktivizmi thaj ko olengere programija isi baro gendo taro volonterke.

romani cikna 3Olengere aktivnostija ko akava bersh sine ko achavibe taro angluno vaktese, kontraktuime thaj prandipa ki sila thaj achavipe taro nasilje ki familija. Taro projektija ule duj interesne publikacije. Zbirka taro vakeipa „o ovome se chuti“ tani jek taro odola.

Odova jek baravalipe taro materijalli kote o djuvlja taro Rasinsko okrugo kerena lafi, Krushevac, Aleksandrovac, Varvarin, Brus, Chichevac, thaj gava, numa taro jugo tari Srbija, Aleksinac, Nish, Pirot… pachav kaj emotivno vakeriba ka keren shaipe te dikhol pe soa o chaja dikhenape kana anglal o bersha lena rromen thaj save problemija isi olen. Kana odola vakeriba chitinaja ko tribine but djuvlja nashti achavena ple asva, phenela e Snezhna Zhivkovich.

Akaja zbirka em shukar taro sa o rodipa sikavela o problem taro nasilje ki familija thaj prandipa ki sila.  Tema taro prandipa ki sila taro djuvlja tari “Rromani cikna” shaj kerdje te pasharen em ko em terne prekalo picture “Zhivot ili neshto drugo”.

Akala picture ule ko okviri taro projekti “Mobilizacija zajednice protiv ranih, ugovorenih I prisilnih brakova” thaj sikavi o picture kola sikavena kaj duj amalinjenge o djivdipe dindja najek drom. Okova soj amange shukar kaj kerdjam suksesi te o djivlja da kola anglal o bersha lilje rromen shaj te lindjarena sikljovipe thaj te menjinen plo djivdipe ako odova mangena, soske ko agor taro akava vakeripe terni djuvlji uli sikavutni bashi pli amalin thaj sikavi ola ki sikavni basho bare manusha, phenela amari vakerutni.

Podikeripe e djuvljenge e misija taro “Rromani cikna”, numa phenena kaj shukar so kop lo drom isi olen podikeripe.

Valjanipe basho podikeripe phenol amen, sar e rromanaja thaj lokalno amalipaja, adjahar e avere dhuvljikane grupencar. Organizuinape, amalikane sikljova, menjinaja amaro djandipe thaj phanaja amare bucha. Em but podikeripe isi amen tari Rromani djivlikani mrezha, kote sijam chlanice, phenela e Snezhana Zhivkovich, panda phenela kaj isi olen buti e institucijencar thaj aver organizacijencarm kolencar amalikane kerena buti sar te zorarkeren e djuvljen thaj olengo amalipa djal anglal.

Projekat_Glas_Roma_u_lokalnim_zajednicama-disclaimer